11.02.2019 21:47 Artur Švarc

Cesta na Podgrad še vedno buri duhove – dobro je, da še malo pokukamo v ozadje in zakaj je prišlo do hude krvi na Podgradu.

Projekt rekonstrukcije ceste, ki se v planih občine začenja že 2014 in se še naprej pomika v prihodnost, je do zdaj narejen in izpeljan precej površno in nestrokovno. Preskočena je bila faza IDZ (idejne zasnove), v kateri se po običajni praksi na terenu opravi razgovore s krajani in povpraša za mnenje in posluša njihove pripombe in takrat se tudi pridobivajo soglasja. To se v primeru ceste na Podgrad ni zgodilo.

Lani je tako projekt skočil neposredno v fazo izdelave projektne dokumentacije, ki so jo pripravili pri Lesoteka projektivi, d.o.o., iz Slovenj Gradca in na podlagi katere so iz občine krajanom poslali v podpis »soglasja«, ki pa so pravno gledano bolj odločbe. Pri soglasjih se namreč dve strani srečata, uskladita predloge in dosežeta dogovor.

Sama projektna dokumentacija je umetnina zase – tako so na primer dveh mestih sredi dovoznih poti k hišam postavljene ulične svetilke, ograja enemu od prebivalcev Podgrada onemogoča parkiranje avtomobilov na njegovi parceli, tampon je neustrezne debeline in pretanek, moral bi biti vsaj 80, je pa 60, enako je po pogovorih s strokovnjakom pretanka plast asfalta, problematičen pa je tudi nagib ceste na zgornjem delu.

Ta je bil zmanjšan iz dosedanjih 2 stopinj na 1 stopinjo, kar pomeni, da bi se meteorna voda zlivala s ceste po bregu proti Ojstriškemu grabnu in spodjedala že tako občutljiv breg. Dosedanji naklon je bil minimum, ko se to ni dogajalo. Le ugibamo lahko, če je kdo projekt za izdelavo na občini sploh pregledal.

Prometna dokumentacija rekonstrukcije na Podgrad, na podlagi katere so poslali stanovalcem odločbe v podpis. Razum pove, da bi med gradnjo svetilk tam seveda ne bi bilo, s podpisom pa bi uradno dovolili izvajalcu in občini, da stori prav to!

Ob takih nepravilnostih lahko razumemo, da so imeli nekateri prebivalci resne pomisleke. Tem občina zdaj neupravičeno očita, da niso želeli podpisati soglasij oziroma odločb, brez da bi se z odgovornimi pogovorili o teh težavah in predvsem nejasnostih. Tudi ta t.i. soglasja, nekaj smo jih imeli priložnost videti, so sestavljena precej površno in birokratsko in običajnim ljudem vse prej kot razumljivo, ali kot je povedla naš sogovornik, kot bi nekdo hotel, da podpišeš, pa ni važno kaj. V enem primeru papirjev v podpis sploh niso poslali, niti se niso oglasili, verjetno pa so tudi ti stanovalci na seznamu "hudobne" enajsterice, zaradi katere je cesta spet zletela iz programa.

Vsi, ki jim občina v pojasnilu iz 28. januarja letos očita, da niso dali soglasij, zanikajo, da so proti, so pa razočarani nad odnosom, da so označeni za sovražnike, čeprav njihovim pomislekom in pripombam ni želel (ali ni znal?) nihče prisluhniti. Prav tako bodo vsi ti dali soglasja (eni so že), ko bo občina izkazala interes, da se z njimi pogovarja kot partner s partnerjem. Eden od sogovornikov nam je celo povedal, da ima občutek, kot da občina s takim postopkom namerno ne želi rekonstruirati ceste na Podgrad.

In še kaplja čez rob – potem, ko smo 9. januarja tu prvič omenili, da je cesta na Podgrad kljub oddanemu razpisu oktobra lani, umaknjena iz načrtov, so na občini potrebovali kar tri nerazumljive tedne (!), da so podali svoj razlog, v katerem so za to okrivili stanovalce Podgrada. V svetu, kjer so Stiki z javnostmi temelj komunikacije, so to zelo slabe prakse.

Vprašamo se lahko le, ali je občina sploh ve, da je v službi krajanov, ali pa je bolj na mestu rek Ludvika XIV., »država, to sem jaz!«