11.11.2018 21:31 Miha Breznik

Pogovorili smo se z županskim kandidatom v občini Dravogradom, Ervinom Kodrunom.

Ervin Kodrun, upokojeni policist, glasbena legenda Dravograda, ribič, predsednik društva Polžki in še bi kaj lahko našteli.

Kakšno vlogo in moč ima po vašem mnenju županska funkcija, pa tudi odgovornost?

Župan povezuje ljudi, zastopa ljudi, zastopa njihove ideje, zastopa interese občine, ne države (v preteklosti smo žal tudi v Dravogradu lahko spremljali premnoge izgovore na Ljubljano in državo). Župan je tisti, ki objektivno in subjektivno odgovarja za napake in zna poslušati nasvete strokovnih ljudi okoli sebe in sebe naredi nevidnega, predvsem pa je župan tisti, ki je odgovoren za srečo, zdravje in zadovoljstvo prebivalcev v občini, ki gladi nesoglasja in krepi enotnost, ne pa skrbi za lastne interese in svojih volivcev

Kako bi ocenili napredek in razvoj občine Dravograd?

Bom zelo pošten in odkrit, če se napredek meri v številu asfaltiranih cest, pobarvanih škarp in urejenih potokov, potem smo zelo napredovali in se razvili. A bistvo je v sreči in zadovoljstvu ljudi, ki tu živijo, kar je povezano s službami, razvojnimi priložnostmi in investicijami. Investicijami v koristne stvari, koristne za čim širši krog ljudi, ne za nekaj posameznikov, ki bodo potem vdano glasovali zame. Če gledamo skozi te parametre, so stvari šle v napačno smer že pred precej leti in mandati. Samo v zadnjih desetih letih se je število prebivalstva v občini Dravograd zmanjšalo za 242 ljudi, kar je več kot dva procenta in pol.  Nekaj je kriva država, zagotovo pa ne vsega, odgovornost občine in župana je, da ima program in vizijo, ki te stvari omilijo ali ustavijo. O tem, kako je to s projekti uspevalo dosedanji oblasti, ni potrebno izgubljati besed. Če je neka funkcija sama sebi namen, potem je bolje, da je ni. 

Mladi vas sprašujejo, kaj lahko kot župan naredite za mlade, zajezite beg možganov?

Dejstvo je, da se napak iz preteklosti ne da rešiti čez noč, niti v enem mandatu, zato je treba popraviti temelje. Koroška je čudovita pokrajina, ki pa je omejena s cestnimi povezavami in zaradi tega tudi z migracijami. Nekdo, ki se enkrat poda v širni svet, se ne bo vračal vsak dan po razdrapani cesti. Dravograd vsekakor potrebuje nek mladinski center, ki bo omogočal druženje (ne tak kot je ta na Stadionu) na večji ravni, da mladi ne bodo ob pločevinki pira in vrečki čipsa posedali na klopci za Dravo, pač pa da bodo kreativno ustvarjali svoje dogodke, svoj prosti čas in tudi prihodnost. Namesto za rezanje trakov za vsak meter ceste lahko denar koristneje porabimo za dogodke za mlade, ki imajo družabni duh, koncerti v Lukni s predrago pijačo to seveda niso.

Mnogi si iščejo delo v Avstriji. Kar nekaj teh se v sosednjo državo tudi seli s celimi družinami. Kako bi lahko te ljudi zadržali doma?

Nizke plače, propad podjetij, so stvari, ki so se v tej državi in občini dogajale že desetletje in več nazaj.  Avstrijci so pametni – glede na to, da imajo naši ljudje gor službo, jim Avstrijci dajo parcele, slovenske vrtce in šole, tisto kar pa Avstrijci dobijo nazaj, pa je jasno – davke. Eden od načinov je, da posnemamo Avstrijce, saj ni treba odkrivati tople vode. Mladim omogočimo, da si tu postavijo domove. Občina mora najti mesta,  kjer bo to mogoče ob simboličnem strošku – ko bo šlo za nova podjetja in delovna mesta, je prav tako potrebno pogledati, kako lahko občina »kreditira« svoje dajatve (oprosti nadomestila za stavbna zemljišča za prvih pet let, ipd…), da postane Dravograd stimulativen za inkubatorje, podjetja v rasti in da se jim pomaga brez izgovorov, da se nekaj ne da. Za celovito rešitev problema, bo treba spremeniti ekonomske temelje. Pet cvetličarn, 10 lokalov in 30 trgovin niso kapital, ki bi ustvarjal dodano vrednost občini, predvsem pa prinašal denar vsem ljudem. Denar mora pritekati od zunaj, da se tu porablja.

Kako vidite razvoj gospodarstva v občini, kakšne potenciale vidite in kakšne cilje si zastavljate v zvezi s tem?

Težke industrije na Koroškem, ne v Dravogradu, ne bo nikoli več. Zelo enostavno je, kaj je prihodnost, samo čez mejo pogledamo. Avstrijci to počnejo že desetletja in mislim, da je edino turizem tisti, ki bo dvignil in celo obdržal Dravograd. Seveda so tu še inovativna podjetja, ki delajo stvari, s katerimi segajo izven meja dežele in države. Imamo nekaj mladih podjetij, ki imajo ideje in vizije in če potrebujejo recimo večjo halo za širitev del, je občina tista, ki pomaga in stopi nasproti in reče, kaj vam še lahko pomagamo, ne pa, da dobi podjetnik odgovor »ne da se« in potem vse skupaj preseli v Slovenj Gradec ali Prevalje ali še kam dlje. Dravograda ne bodo rešile ne nove ceste, ne lepi potočki, ampak drzne ideje in pametni ljudje.

Kje so po vašem mnenju trenutne največje težave naše občine in kaj storiti?

Glavna težava je prioriteta! Kaj se tiče prepirov  okrog novega zdravstvenega doma,  bom še stotič ponovil – potrebujemo zdrave temelje, za to rabimo vizijo, potem lahko imamo vse, tudi bolnišnico pa letališče,  če hočete.  Aktualnih težav seveda ne smemo zanemariti. Oporečna voda zaradi paše živine nad zajetjih.  Mrtvilo med ljudmi (kar je prinesel tudi življenjski slog), odhajanje ljudi, delovna mesta,  lahko vse, le verjeti je treba v to. Poskrbeti, da ne bo zraven izvira stala klorirna postaja, poskrbeti za druženje ljudi, poskrbeti, da bodo tisti, ki jih potrebujejo, deležni dobre zdravstvene oskrbe, da bodo kapacitete vrtcev in šol ustrezne, da se uredijo ceste, ki jih uporablja največ ljudi.

Prebivalci občine Dravograd smo po raziskavi NIJZ v slabem zdravstvenem stanju?

Opozoril bi na glavnega morilca našega časa, to je stres. Stres je seveda način življenja, ki smo ga priča danes, za štirimi stenami, s telefoni in daljinci v rokah, z borbo za preživetje iz dneva v dan. Tu bi lahko občina dala več v programe gibanja, rekreacij, druženja, ostalo je pa na ljudeh samih.  Dravograd ima prekrasno naravo in ljudi, le skozi vrata moramo stopit.

Lahko bi bili prva koroška občina, ki bi uvedla dan brez avtomobila, dan brez telefona, prepričala ljudi v druženje, športne dejavnosti. A brez tega, da omilimo stres, ne pomaga ne nov zdravstveni dom, ne 10 dvoran Špic.

Prebivalstvo se stara, ne le v naši državi ampak po vsej Evropi. Izjema ni niti naša občina. Ali imate v mislih strategijo skrbi za starejše?

Kar se tiče pomoči starejšim in patronažne oskrbe, mislim, da je v naši občini dokaj dobro poskrbljeno. Kapacitete v Črnečah bi lahko  po potrebi  razširili.  

Vedno več je pozivov po oživitvi prireditev, kot so bile Koroška ohcet, od Šanka do šanka…

Seveda bi bilo potrebno vrniti prireditve, ki pomenijo druženje ljudi. Lahko je to tudi silvestrovanje na prostem, ki bi moralo biti že letos, pa nepolitični dogodki, ki ne bodo še dodatno sprli ljudi, ali pa stare dobre koroške gavde, gasilske veselice ali koncertni dnevi za mlade, brez da je v ospredju zaslužek. Trg kot tak za kaj takega ni več primeren, imamo pa ogromno drugega prostora. Od šanka do šanka je bila čudovita prireditev prav zaradi obujanja tradicije v nekih drugih časih.

Kateri projekti so po vašem tisti, ki so za občino prioriteta?

Vsi tisti, ki bodo ljudi naredili bolj srečne in zdrave. Vemo pa, kateri to niso!!!!

V ospredje moramo postaviti  druženje, medsebojno spoštovanje in lepota Dravograda. Potem je vse enostavneje, tako nov zdravstveni  dom kot nove ceste in vrtci. Najprej  moramo poskrbeti za zdravo okolje – čista voda, zdravi ljudje in dobri odnosi.

Če boste izvoljeni, se boste v občinskem svetu zavzemali za delitev na koalicijo in opozicijo ali želite enotni svet?

Predvsem sem za zdravo kmečko pamet, da se ocenijo prioritete in smiselnost. Potem je tudi opozicija za in vladajoča koalicija skeptična. Seveda bi si želel enotnosti med ljudi, ampak to je možno le takrat, ko so projekti uravnoteženi, smiselni in realni za večino. Če imajo predznak neke ozke skupine ljudi ali bog ne daj osebnega okoriščanja, potem opozicija mora obstajati.

Kaj bi za konec povedali volivcem?

Spoštovane  volivke in volivci. Pojdite na volišča in glasujte vsak za svojega kandidata, v katerega verjamete in mu zaupate. V naprej se vam zahvaljujem za vaš glas pod številko 2 za županskega kandidata občine Dravograd.