19.04.2020 20:45 Urša Prosenjak

Po skor petih letih in govoricah je predčasno napočo cajt, da se da med ljudi poslušat Koroški rod. Pesem, ki govori in pove o Koroški več kot kerakol pred njo.

Naš urednik Artur Aichi Švarc je glasbenik že od malih nog, še vedno se ljubiteljsko ukvarja z glasbo, čeprav sanj o tem, da bi imel rock band pri njegovih letih ni več. Z njim smo opravili pogovor, ki bo razložil, kaj je ta pesem in zakaj.

Koroški rod, od kje ideja?

Mene je vedno inspirirala pesem Duo Kora, Za muštr, Koroška pesem. Za mene je to neuradna koroška himna. Šipekovo besedilo seveda izvira iz boljših in bolj optimističnih časov. Vseeno pa kot velikemu fenu Milana Kamnika in koroške besede v glasbi ni treba dvabart rečt, da lahko povem (in zapojem) tudi svojo idejo v mojem maternem jeziku. V pesmi govor o težkem položaju Korošcev in koroškega naroda (to moram poudart!) in o tem, da mamo dojst tega, da nas majo v Ljublani za norca in za hlapce in tretjerazredne ljudi. Za njih smo ko kak indijanski rezervat, ki si za brezveze zmišluje ceste in ka vse še ne, zravn pa smo ekonomski ibržniki, breme države. Tk js na to gledam.

Pesem med kar nekaj ljudmi »na črno« kroži že vrsto let, zakaj je še vedno nismo učakali uradno?

Pravzaprav je bil moj prvotni plan, da bi naredil duet z Milanom Kamnikom, sma se menla, sam do realizacije ni prišlo. Zakaj in kk, morte barat njega. Pač dobo sem občutek, da sem tu ibržn (smeh), trucam pa ne. Pol je bla ideja še celo večja, da bi naredli koroški band aid in kar nekaj koroških glasbenikov je že oblublo sodelovanje, sam za to rabiš cajt in organizacijo, ki je v zadnjih letih ni bwo možno spelat. Pesem sem zašpilo in posnel v svojem malem studiu, ni pa blo cajta finalizirat, naret masteringa in poprajt par fines. Vmes sem celo ugotovo, da folk pop izvedba ni tako dobra kot enostavna klavirska, kjer besedilo pride bolj do izraza. Pol je tu še moj fotr, ki ga morm vedno zad držat, ker mislim, da je na pesem fejst ponosn, pa on bi kr talo okol že pet let nazaj.

Žabe v Ljubljani in frisi zlagani?

Ja, točno to, dal sem ven iz sebe vse, kar mi je ležalo na koroški duši. Nisem hoto šparat besed, niti idej. Začne se s Korošcem, ki zvečer gleda, kk bo plačo položnice, pa je vseeno vesel, ko skoz okno vidi Uršlo pa Peco. Konča pa se… vemo kk, če pa ne vete, pa bote poslušali. Bom pa mejo postajo in naredo svojo državo, mislim, da sem jasen, glede na odnos do nas Korošcev in Koroške. Nimamo cestne povezave, tu so le takrat, ko je čas za glasovat za stolčke. Zravn pa se Korošci ko ovce klanjamo strankam iz Ljubljane. Sem koroški patriot, najprej Korošec, pol pa vse ostalo. Na žalost pa delam v tujini (smeh).

Pesem je šla v teh letih med ljudmi in če prav vem, nisi dovolil objave?

Sem perfekcionist in če se mi zdi, da slišim napake in miks ni dober, ne želim končat. No, vmes sem potem za dve leti še fajn zbolo in cajta za muziko ni blo praktično nič. Potem so se v zadnjem tednu okoliščine fejst spremenile in ugotovo sem, da je »zaj cajt in sem perajt«, da dam vsaj tto prvo verzijo ven. Ni optimalno posneta, ni blizu dobre, se pa da razumet besedilo. rečma, da je neke na pol fertik. Pa za pol kitice sem jo mogo skrajšat, ker je bil ntr en govorni del, ki ni bil izveden. Tk da se naprej opravičujem, ker ni to, kar bi si js želo, je pa menda to, kar si l'di želijo čut, pa bojo že oprostili. Ni pa zadna to, bo pa še una druga taprava verzija, ko je meni bolj ljuba, kmalu ven. Pa če bo Duško hoto, jo bo dal tud na radio. To še zdaleč ni moja najboljša pesem, je pa najbol doživeta in pristna.

Koroška nam je vsem v navdih, za glasbo, fotografije, narava, ljudje…

Najbolj me boli, ko vidim, kk se ludi kregajo med sabo zarad politike. In to niti naše ne, pač pa une, ki ob besedi Koroška pomisli na un del okolo Celovca. Ko so meni pri znani slovenski firmi na sestanku rekli, da za enga iz Koroške doro govorim slovensko, sem se pod mizo brco v nogo, da nisem vstal pa šel ven. Tu potegnem analogijo z Milanovim Ibržnikom brez težav, ki govori iste reči, samo na malo bol hudomušn način. Res, hudo mi je, kk politika iz ene in druge strani iz nekaterih ldi potegne najbolj ta slabo. Kejko hudobije se skriva sploh v malih mizernih ludeh, ki svoje frustracije potem sipajo naokolo in sejejo zlo. Lahko ti gre kr na jok. Mi smo Korošci in Koroška nam mora bit na prvem mestu, ne pa kdo je proti kermu in kdo za.

Najbolj oster del besedila je Bom pa mejo postajo, naredo svojo državo…

Eh, to je pesniška svoboda. Že Milan poje, da hočmo regijo met, pa se strinjam, ta je in bi morala bit realna, spet pa jo morajo vodit mladi, neobremenjeni ljudje, ki jim ne na prvem mestu strpnost, potrpežljivost, skrb za drugega, pomoč. Slovenija ni socialna država, Koroška pa bi brez sosedne Avstrije itak še bolj tenko piskala. Sam če se vrnem… malo utopično…100 let bo, ka smo šli narazn in v sto letah smo še vedno ibržni, pozableni. Ena rampa v hudi lukni, ena spoda pr Dravi, mamo turizem, mamo les, pa dore l'di… Ne vem, so še manjše države na svetu. Realno je to utopija, samo vsake tejk cajta pa sanjam lepo deželo med hribi ob rekah, kjer se  l'di ne kregajo, kjer se majo fajn, kjer noben ne krade, pa … eh… grema zad k muziki. Tud ko mene več ne bo, lahk jutr, lahko čez 50 let, bo Koroška še vedno tu, upam, da bolša ko zaj.

Za konec, kje lahko slišimo pesem?

Za začetek na linku naše produkcijske skupine pa tu spod, upam, da bom uspel sprajt še na YT, tu je mp3 pripet tud za download, besedilo, če se ka slabo razume… To pesem podarjam Korošcem. Je »copyleft«, ne rabim centa dobit zajo, dokler se ve, da sem jo js naredo. Lahko jo špilate, pojete za zbore, predvajate kjer očte. Sploh pa bi rad, da se zastopi, ka besedilo hoče povedat. Da smo Korošci, najprej Korošci, in da mormo najt v sbi doro, ne slabo. Najlaže je pa bit hudobn pa pokvarjen, vejko teže je bit dobr. Tk ko je reko en mojih učitlov živleja, Danilo Slivnik, da mamo Korošci posebn gen za pravičnost. (smeh)

Js mislim, da se mormo bolj zavedat, da smo Korošci in ka mamo in ka lahk nardimo, če stopmo skup, ne da nas razdvajajo taki, ko niti grsa ne znajo prit. Ko vejko leti živiš in delaš drugje, vidiš tud z drugačnimi očesami, kak odnos majo do nas. Uživite v pesmi, pa ne zamert, da ni bwo cajta narest orng!