22.08.2019 08:07 Urša Prosenjak Samo Drobne

Desetletje po spornem predlogu regionalizacije Slovenije je strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete pripravila nov predlog. Ta je za Koroško bistveno ugodnejši od prvotnega, vseeno pa sproža polemike.

Prvotni predlog iz leta 2009 je bil za Korošce nesprejemljiv: Koroška regija ne bi obstajala, del naše pokrajine bi se priključil k celjski, del pa k mariborski regiji. Posledice miselnosti, ki Koroško dojemajo kot degradirano slepo črevo Slovenije, so se kmalu pokazale v ukinjanju nekaterih regijskih ustanov.

V letošnjem letu je zamisel o regionalizaciji znova aktualna, ponujen pa je tudi nov predlog delitve na pokrajine. Tokrat smo je Korošci bolje odnesli. Dobili bomo svojo pokrajino, v predlogu pa je tudi poskrbljeno za salomonsko rešitev večnega teoretičnega vprašanja – kje bo sedež regije? Nova regionalizacija namreč predvideva, da bo vsaka regija imela sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin.

Koroška pokrajina bi tako imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu, ujemala pa bi se z ozemljem sedanje statistične regije, ki obsega 12 občin, kljub občasnemu nasprotovanju posameznikov, ki se naslanjajo na meje Koroške iz časa Avstro-ogrske.

Koncept sicer predvideva 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, takšno izhodišče pa so podprli tudi v združenjih občin. Osnutek zakona so oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij. Upoštevali so tudi dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.